23. september; Princeske na dogodivščini

Pred davnimi časi so za tremi gorami in sedmimi vodami živele 4 princeske. Bila je sobota in ko je ura odbila poldan, so se princeske počasi začele prebujat iz svojih sladkih sanj. Pomanile so si svoje očke, pritegnile nožice in skočile iz svojih nebeških postelj. Takoj so se odpravile na kraljevi zajtrk in napolnile svoje želodčke, saj že 16 ur niso pojedle niti grižljaja hrane. Nato so si umile svoje zobke, popravile pričeske in oblekle svilene in tople oblekice. Kočija jih je že čakala pred vrati, saj so se nameravale odpraviti v palačo okusov, kjer brbončice zaplešejo ob veselja (drugače povedano šle so v Marina market, spet). Po deževni vožnji, so pripele na svoj zastavljeni cilj. Usedle so se za svojo rezervirano mizo in v zvokih prijetne glasbe čakale na svojo pojedino. Princesa Tiana in princesa Veronika sta pojedli prekrasen zavitek z zelenjavo in sveže pečenim jagenčkom ter slastnim piščancem. Dodaten priokus so dodale še skrbno izbrane začimbe iz daljnega vzhoda (kebab). Princesa Nika se je za svojo poslastico odločila izbrati skrbno dimljena rebrca svinje po imenu Sus scrofa domesticus kraljevega rodu. Za prilogo je dobila tradicionalni irski krompir, pridelan v naravni prsti in pa seveda sveže nabrano zelenjavo iz vrta vrtnarja, ki ga je sam kralj pohvalil (dimljena rebrca). Princeso Nežo pa je pritegnilo skrbno obdelano testo iz krušne peči, z dodatkom paradižnika, ki se je prepletal z okusom origana. Po vrhu pa je bil nadevan ravno prav staran sir iz kraljevskih kleti (pica). Po tako dobri jedači in pijači, so princeske svojo pot nadaljevale v sosednji grad, da bi si ogledale njegove veličastne vrtove in pa mogoče ulovile tudi kakšen pogled princa na belem konju ali pa kar kralja. Ko so prišle na cilj, so se odpravile do Blarney gradu, saj v njem kroži legenda o Blarney kamnu. Legenda se glasi tako: ‘There is a stone there, that whoever kisses, OH! He never misses, to grow eloquent’ ('Tam je kamen, ki kdo ga poljubi, OH! Nikoli ne zamudi, da postane zgovoren). Princeske so se po spiralasti stopnica povzpele na vrh, pogledal navzdol in dale rep med noge. Kar se da hitro so se podvizale nazaj na nižja tla, če so kamen poljubile ali ne se še vedno ne ve. Pot so nadaljevale po čudovitih deževnih vrtovih. Pred nalivom so se zatekle v spektakularno jamo (luknjo), v kateri so občudovale prečudovite kapnike. Ko se je vreme rahlo umirili so princeske pokukale iz jame in nadaljevale pot. Princeso Nežo je napadel leteči dinozaver, saj je imela zemljevid do skritega zaklada (bil je premočen zemljevid parka), princesi Tiani je »spodrsnilo« na mokrih tleh in pristala je v luknji (Veronikina želja se je izpolnila), princeso Veroniko so obglavili kmetje (zaradi njene neizprosne lepote in krutega ravnanja z princeso Tiano), princesa Nika pa je padla v lonec in pravljice je bilo konec (ampak ne zares….). Po koncu tako fascinantnega dneva, so se princeske odločile odpraviti domov. Kočija, ki jih je pripeljala, žal ni prišla, zato so bile primorane uporabiti javni prevoz. Ker se princesi Neži in princesi Tiani ni dalo čakati eno uro na prevoz, sta sklenili, da bosta do svojega gradu pešačili (stavili sta da bosta doma pred Veroniko in Niko). Po dolgih in mučnih urah hoje po dežju (1h in 40min – 10km), sta končno prišli domov in tako uspešno premagali princeso Niko in Veroniko. Tako se je njihov popoln dan zaključil z toplim tušem in nadvse okusno večerjo. THE END